Arheološki park Cvinger
Arheološka pot Cvinger vas bo popeljala čez vse pomembnejše dele tega prazgodovinskega središča. Izhodišča pešpoti so v Meniški vasi, pod cerkvijo sv. Antona, na križišču v gozdu pri odcepu za Dolenje Polje in nasproti pokopališča Dolenjske Toplice. Speljana je po gozdnih stezah ter označena in opremljena s pojasnjevalnimi tablami. Pot vas pelje mimo gomilnega grobišča, nekdanje talilnice, jame ter ruševin obzidja. Dolga je 2,5 km in ni zahtevna, treba pa je premagati višinsko razliko 60 m. Priporočamo vam terensko obutev.
ZGODBA BOGATIH ARHEOLOŠKIH NAJDIŠČ V DOLENJSKIH TOPLICAH
Širše območje Dolenjskih Toplic je značilen primer tega, da so rečne doline v preteklosti predstavljale osnove komunikacije in prometa. Posledično so postale prostor najstarejših poselitev. "Pritoki in sotočja so bili še posebej privlačni, saj so križišča poti točke z največjim »pretokom« potnikov, trgovcev,« poudarja dr. Borut Križ, dolgoletni kustos oddelka za arheologijo Dolenjskega Muzeja Novo mesto (vir: Dolenjske Toplice v odsevu časa). Pot po dolini reke Krke je tudi ostala najpomembnejša prometna žila vse od prazgodovinskih začetkov do poselitve Rimljanov. Tako ob bogatih arheoloških najdiščih iz kamene, železne in bronaste dobe v tem okolišu najdemo še mnogo antičnih ostankov rimskih cest, podeželskih vil, grobišč, napisnih kamnov, bronastega nakita, lončenine, kot tudi ostaline kasnejših protiturških obzidij. Prav železo, ki so ga pridobivali s taljenjem v okolici nabrane železove rude, je trgovsko povezovalo takratne prebivalce Cvingerja z ljudstvi z območij severne Italije, Alp, Panonske nižine in Balkana.
ARHEOLOŠKA OBMOČJA NA CVINGERJU
Območje topliškega Cvingerja je eno najpomembnejših starejšeželeznodobnih središč v Sloveniji in širšem jugovzhodnem predalpskem prostoru. Najstarejši deli sodijo v pozno bronasto dobo oziroma v začetek starejše železne dobe, v poznejšem obdobju pa je po nekaj stoletni prekinitvi Cvinger dosegel višek svoje moči. Ohranjeni ostanki pričajo o pomenu in gospodarski moči prazgodovinske skupnosti, ki je neizbrisno obogatila zakladnico evropske kulturne dediščine. Najdišče, ki leži na odlični strateški lokaciji, je v naravi predstavljeno kot arheološki park. Njegove najpomembnejše gradnike povezuje arheološka pot, s čimer prazgodovinsko dediščino predstavlja v izvirnem okolju. Sestavlja jo več povezanih arheoloških območij. Osrednji del najdišča je prazgodovinsko gradišče, ki je bilo nekoč obdano z mogočnim obzidjem, ki je delno tudi rekonstruirano. Na njegovem južnem pobočju se razteza talilniško območje, na katerem so staroselci v več sto talilnih pečeh pridobivali železo. Tega so nato s kovanjem predelovali v orodje, orožje in nakit ter druge uporabne izdelke, s katerimi so trgovali v širšem prostoru. Vsebinsko celoto najdišča zaključujejo gomilna grobišča, kjer so v številnih zemljenih gomilah skupaj z grobnimi pridatki pokopani nekdanji pripadniki tukajšnje prazgodovinske skupnosti.
NAJSTAREJŠA TEMATSKA ARHEOLOŠKA POT
Prve raziskovalce je Cvinger pritegnil že v sedemdesetih letih 19. stoletja, prva izkopavanja na gomilnem grobišču in tudi v naselbini pa so potekala proti koncu stoletja. Prvo večje arheološko izkopavanje na območju Cvingerja v Dolenjskih Toplicah je izvedel slovenski arheolog samouk Jernej Pečnik, ki se je za arheologijo sprva navdušil med kopanjem železove rude, saj se je med delom našlo precej zanimivih artefaktov. Kasneje je bil celo odpuščen iz službe dacarja za žgane pijače, ki jo je zanemarjal, saj se je vse bolj in bolj ukvarjal s starinoslovjem in se slednjič preživljal samo še z izkopavanji. Svoja spoznanja je združil v 6 arheoloških kart, v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko pa je objavil članek Prazgodovinska najdišča na Kranjskem. To delo je bilo do začetka druge svetovne vojne najpopolnejši seznam arheoloških najdišč za osrednjo Slovenijo. Leta 1912 je izdal še drobno knjižico z naslovom Vojvodinja Kranjska v predzgodovinski dobi, ki je prva samostojna publikacija z arheološko vsebino, napisana v slovenskem jeziku (vir: Dolenjske Toplice v odsevu časa).
Sledila so izkopavanja v zahodnem delu gradišča v prvi polovici 20. stoletja. Prve povojne raziskave Cvingerja so potekale med letoma 1986 in 1991. Arheologi so v tem obdobju naredili šest izkopov, s katerimi so želeli ugotoviti časovni razpon gradišča, način gradnje obzidja in morebitne ostanke stavb v notranjosti naselja. V sklopu arheoloških raziskav so s sodelovanjem jamarjev in domačinov delno očistili mlajše nasutje v Cvingerski jami, na gradišču delno rekonstruirali odsek prazgodovinskega obzidja, postavili prve informativne table ter z markacijami označili krožno pešpot. Njena vzpostavitev leta 1990 je bila pionirsko delo, saj je to najstarejša arheološka tematska pot v Sloveniji.
Občina Dolenjske Toplice (ob pogoju, da se zagotovijo potrebna sredstva) v prihodnje načrtuje projekt digitalizacije Cvingerja, katerega namen je zagotoviti enakopraven dostop do njegove bogate dediščine tudi za obiskovalce z različnimi oblikami oviranosti ter hkrati na enem mestu združiti vse znane podatke in zanimivosti. Najdene artefakte si je zaenkrat moč ogledati v Dolenjskem muzeju Novo mesto, nekatere, kot na primer situlo, ki prikazuje življenje prebivalcev gradišča, pa hranijo tudi na Dunaju, saj so bili najdeni že za časa Avstro-Ogrske.