Dvorec Soteska, Hudičev turn in muzej starodobnikov
Muzeji in zbirke, Znane stavbe, Sakralni objekti, Gradovi in dvorci, Kulturna dediščina, Spomeniki, Zgodovinska dediščina
Hudičev turn, Soteska, 8350 Dolenjske Toplice
SPOMENIŠKO OBMOČJE SOTESKA
Obisk spomeniškega območja Soteska vključuje ogled razvalin historičnega dvorca Soteska, vrtnega paviljona Hudičev turn in nekdanjih gospodarskih poslopij, v katerih se nahaja tudi ogledni depo Tehniškega muzeja Slovenije. Ogled je možen po predhodni najavi v Turistično informacijskem centru Dolenjske Toplice v Sitarjevi hiši.
Tu sta oba brega reke Krke spomeniško zavarovana. Razvaline gradu stara Soteska so na desnem bregu Krke, približno 550 metrov od izhodišča. Do njih vodijo smerokazi preko mostu mimo žage in dalje po gozdni cesti. Na levem bregu stojijo ruševine nekdanjega dvorca Soteska, Hudičev turn, nekdanja pivovarna, stara elektrarna, sprehodimo pa se lahko tudi do spomenikov NOB in Župnijske cerkve sv. Erazma nad razvalinami dvorca, ki je edina sv. Erazmu posvečena cerkev v Sloveniji.
DVOREC IN ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO SOTESKA
Dvorec Soteska, ki ga domačini preprosto poimenujejo Grad Soteska, je v letih 1664 in 1689 dal zgraditi grof Jurij Žiga Galenberg. V tem času se je grajska gospoda selila iz nedostopnih in neudobnih gradov v udobnejše dvorce v dolinah. Če so gradovi imeli pretežno obrambno vlogo, je bila vloga dvorcev predvsem bivalna, estetska, gospodarska in družbena, služili pa so tudi kot viden statusni simbol visokega stanu. Zaradi svojih bogatih štukatur in poslikav ter razkošja opreme je dvorec dolgo veljal za enega najlepših na Kranjskem, o čemer je v Slavi vojvodine Kranjske pisal tudi polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki ga imenuje tudi kranjski Versaj. Dvorec je bil med drugo svetovno vojno požgan, kar so v tistem času močno obžalovali številni kulturniki in umetniki, med drugim tudi slovenski slikar in grafik Božidar Jakac. V letu 2024 je Občina Dolenjske Toplice izvedla obnovo vhodne partije, da bi se ruševine saniralo za namen vzpostavljenja novega prostora za različne dogodke, prireditve in aktivnosti ter zagotovila varnost obiskovalcev.
Gospodarska trdnost gospostva Soteska je v 19. stoletju slonela na izkoriščanju obsežnih roških gozdov. V sredini 19. stoletja je bila na desnem bregu Krke postavljena žaga, ki je doživela svoj razcvet v obdobju med dvema svetovnima vojnama, danes pa so na tem mestu še vedno med drugim vidni tudi ostanki stare železnice, po kateri so odvažali hlodovino. Od nekdanjega postrojenja so se ohranili: radialna Francisova turbina z vertikalno osjo iz 1906, parna lokomobila iz 1929, polnojarmenik tovarne Esterer in luščilka za furnir. Na levem bregu Krke pod dvorcem Soteska so 1927 na prostoru nekdanjega mlina postavili hidroelektrarno, ki ima ohranjene še vse tehnične naprave, izdelek inženirja Schneiterja iz Škofje Loke. Kot zanimivost naj dodamo še to, da je v Soteski po 1840 delovala tudi pivovarna. Za njene potrebe so v okolici Soteske zasadili nasade hmelja in 1867 kraško jamo Jazbina pri Podturnu preuredili v hladilnico.
HUDIČEV TURN
V neposredni bližini nekdanjega dvorca, zraven nekdanjega parkovnega kompleksa, stoji impozanten vrtni paviljon Hudičev turn. O izvoru nenavadnega imena kroži več legend, med drugim pripovedujejo o zabavah, ki naj bi jih grajska gospoda prirejala v od dvorca malo oddaljenem stolpu, ki so se bogaboječim podložnikom zdele pohujšljive, ti pa so mu dali naziv, ki ga nosi še danes - Hudičev turn.
Občina Dolenjske Toplice je pred časom izvedla sanacijo paviljona, s katero je bila zagotovljena predvsem hidroizolacija, delno pa so tudi restavrirali čudovite poslikave. Notranjščina je bogato poslikana z ikonografijo lova, gozda, kamnitimi vodnjaki in portali, vrh katerih počivajo bitja iz antične mitologije. Na stropu je naslikana Zevsova ugrabitev Ganimeda. Avtorstvo poslikav pripisujejo delovnemu krogu baročnega slikarskega mojstra, ki je na Kranjskem najverjetneje med letoma 1659 in 1700 deloval pod nadimkom Almanach. Njegova prava identiteta je bila dolgo zavita v skrivnost. Šele leta 2021/22 je bilo mogoče na podlagi arhivskih virov slikarjevo identiteto povezati z Joannesom Almenakom, ki se je rodil v letih 1640–45 ali malo pred tem, verjetno v Antwerpnu. Poslikal je tudi strop Celjske grofije, dvorca Iški turn in Bokalce ter strop frančiškanske obednice v Ljubljani. Njegova slika Kvaropirci II je na ogled v Narodni galeriji.
Turn je še posebej lep spomladi ob cvetenju belih narcis in je tudi odlična točka za fotografiranje. Stolp je zasnovan v obliki štriperesne deteljice in je bil zgrajen v 17. stoletju. Je akustično izjemen ter v sodobnem času nudi zanimiv in nenavaden prostor za številne glasbene in kulturne prireditve, razstave, poroke, druženja in protokolarne dogodke. Je prostor z zgodbo in pomemben slikarski spomenik, ki je s svojimi baročnimi freskami delovnega kroga znanega slikarskega mojstra Almanacha, historičnim pridihom in pravljično podobo najbolj primeren za intimne svečanosti, vključno s porokami. Najsrečnejši dan v svojem življenju so tukaj praznovali že preštevilni pari. S svojo arhitekturo in zgodovinsko vrednostjo bo predstavljal dodano vrednost vašega posebnega dogodka v naših krajih.
OGLEDNI DEPO TEHNIŠKEGA MUZEJA SLOVENIJE
V Depoju Soteska je deponirana zbirka vozil Tehniškega muzeja Slovenije. Vsak predmet zase je obiskovalcu lahko zanimiv, a v celoti gledano jih veže bolj ali manj le en skupni imenovalec - gre za primerke vozil, ki jih, razen vpreg, muzeološko niti ni možno obdelati. Tako bo ta ogledni depo kot tak tudi ostal, se bo pa zbirka vozil nenehno izmenjevala in dopolnjevala. Ko se bo pristopilo k realizaciji muzejske postavitve zgodovine cestnega prometa na Slovenskem in se bodo najznačilnejši primerki vprežnih vozil iz depoja prestavili na stalno razstavo, bodo s tem odstopili svoje mesto kakšnemu drugemu vozilu iz muzeja v Bistri ali depoja v Borovnici, morda pa tudi kakšni novi pridobitvi. Zbirko v depoju Soteska bodo, upajo kmalu, še povečali. S postavitvijo skladiščnih regalov se bodo kapacitete deponiranja bistveno povečale, saj bo s tem omogočeno skladiščenje v dveh etažah. Če bodo na razpolago sredstva, bodo lahko vprežna vozila in njihov razvoj tudi bolj natančno predstavljena in vsebinsko obdelana. Ogled je izven sezone možen po predhodnem dogovoru, cenik najdete v pdf prilogi spodaj.
GRAD STARA SOTESKA
Na desnem bregu reke Krke nad Žago Rog sredi gozda stojijo ruševine srednjeveškega gradu Stara Soteska. Prvič je bil omenjen l. 1145 kot Taeure in leta 1313 kot Teber in kot Vest ze Ainöd, čeprav naj bi po Valvasorjevem pričanju stal že leta 1231, ko se omenjata soteška viteza Rudolf in Ulrik. Zaradi romanske zidave se čas izgradnje uvršča v 12. stoletje. Zgodovinarji menijo, da je bil v začetku v lasti Spanheimskih ministerilov plemenitih Črnomaljskih, nato Koroških vojvod in po letu 1277 Goriških grofov. Leta 1326 je v pisnih virih dokumentiran prvi lastnik, goriški vazal Herman Soteški, brat Henrika Črnomaljskega. Grad je l.1440 v vojni s Habsburžani razdejal celjski vojskovodja Jan Vitovec. Leta 1444 je grad zapustila vdova viteza Erazma Soteškega in ga predala vitezom Širskim. Leta 1506 je bil opuščen. Po Valvasorju naj bi grad obdajalo trojno obzidje in krona stolpov. V skalo je imel vsekane ječe, kjer so v času turških vpadov zapirali in mučili ujete Turke. Te so mu nadele poseben naziv "Zeleni grad". Konec 15. stol. je lastnik gradu Jurij Širski v ječo zaprl tudi svojo hči, ker se je proti njegovi volji zaljubila v učitelja. Dostop do gradu je zelo verjetno zapiral še en dodaten stolp, v virih omenjen kot turren.
Ljudsko izročilo govori o kači s krono, zakleti deklici, ki naj bi se sončila na ruševinah. Njena usoda se je zgodila bodisi zaradi razuzdanosti graščaka bodisi krutosti njenega očeta, ker ni bila dovolj podložna. Ljudje so govorili, da konji niso želeli v ta hrib, ko se je spravljal les v Stražo, da mora biti res preklet. Skozi leta je imela zakleta kačja kraljična veliko nadobudnih rešiteljev, a nikomur ni uspelo. Govorilo se je, da je treba kačo trikrat udariti s palico, da bi urok izgubil svojo moč. Pastirček oziroma furman je šel na grad in kačo udaril s šibo. Ko je udaril enkrat, je kača zinila, ko jo je udaril drugič, je še bolj zinila, zato se je ustrašil in zbežal stran, kača pa mu je zavpila, da se vrne čez 100 let. Na teh ruševinah je kasneje zrasla majhna smrečica, ki ni presegla višine 1 m. O njej govori ohranjena prerokba, ki narekuje, da se bo, ko bo zrasla, iz njenega lesa stesala zibelka. Ko se bo v tej zibelki zazibal otrok, bo tudi kačja kraljična osvobojena.
Več si lahko preberete med drugim na spletni strani ZRC SAZU:
https://plemiska-dediscina.zrc-sazu.si/gradovi/soteska/
Spomeniško območje Soteska je bilo predstavljeno tudi v oddaji Dobro jutro RTV Slovenija, ki si jo lahko ogledate na spodnjih povezavah:
