Akratotermalni vrelci in zdraviliška tradicija v Dolenjskih Toplicah nekoč in danes
Termalni parki in zdravilišča
Zdraviliški trg 7, 8350 Dolenjske Toplice
DOLGA ZDRAVILIŠKA TRADICIJA DOLENJSKIH TOPLIC
Preteklost Dolenjskih Toplic je neločljivo povezana s sistemom zdravilnih termalnih izvirov, ki so kraju ne le dali ime, ampak tudi pomembno oblikovali njegovo stavbno in drugo infrastrukturo ter način življenja. Dolenjske Toplice so sinonim za zdraviliški turizem postale že v 18. stoletju, ko so bile opravljene prve analize termalne vode ter proučevani in dokumentirani njeni številni zdravilni učinki.
V hudourniški potok Sušica, ki teče skozi kraj, se na dobrih sedemsto metrih steka kar deset kraških in deset termalnih izvirov. O topliških vrelcih poroča že polihistor Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske, kjer med drugim omenja, da so "ene /toplice/ nadvse dobre, da jih od daleč obiskujejo /.../". V monografiji Dolenjske Toplice v odsevu časa pa lahko preberemo tudi, da so novomeškim študentom, ki so v Toplice radi hodili peš, nekaj časa obiske zaradi domnevnega ponočevanja, razgrajanja in nadlegovanja domačink dovolili le z dovoljenjem učitelja ali zdravnika. Ljudsko izročilo pravi, da naj bi termalne vrelce našli hlapci plemenitašev ob lovu na jelene, njihove zdravilne učinke pa naj bi odkril pes, ki si je v toplici pozdravil ranjeno taco, ko ga je povozila kočija. Kdaj so termalne vrelce in njihove blagodejne učinke tu odkrili prvič, je težko reči, domnevamo pa lahko, da so jih poznali že v starorimskih časih ali še prej, čeprav se v pisnih virih prva omemba imena kraja (Töpliz) pojavi šele v 13. stoletju. Takrat so bili termalni izviri in bazeni še nezazidani in vsej javnosti prosto dostopni, vse dokler ni bila v 17. stoletju zgrajena prva kopališka stavba. S tem so bili postavljeni temelji tradicije zdraviliškega turizma, Dolenjske Toplice pa so kmalu zatem postale eno najelitnejših kopališč v Avstro-Ogrski. V 18. stoletju so Dolenjske Toplice doživele pravi razcvet pod Auerspergi, ki so zgradili dvonadstropno kopališko poslopje in kraj uveljavili kot mondeno zdraviliško destinacijo.
V zgodovinski spomin kraja se je najbolj vtisnil knez Henrik Auersperg, ki je med letoma 1767 in 1768 zgradil današnji hotel Vital, pa tudi ugledni ljubljanski zdravnik dr. Anton Kastelec, ki je leta 1777 opravil prvo analizo termalne vode in jo objavil na Dunaju. Auerspergi so zdravilišče večkrat prenovili, nazadnje leta 1899, ko je bil sezidan hotel Kristal. Leta 1922 je zdravilišče prešlo v last tedanjega najemnika, češkega zdravnika dr. Konstantina Konvalinke, ki je do konca življenja ostal in deloval v teh krajih, med drugim tudi kot vojaški zdravnik med prvo svetovno vojno. Po drugi svetovni vojni sta bili zdraviliški stavbi močno poškodovani. Obe stavbi sta bili leta 1946 nacionalizirani. Prelomnico v povojnem obdobju predstavlja leto 1973, ko je zdravilišče prešlo v last tovarne zdravil Krka iz Novega mesta in postalo del skupine Terme Krka, ki med drugimi vključuje tudi Terme Dolenjske Toplice.
Posebna stavba v Dolenjskih Toplicah je tudi Invalidski dom. Do leta 1818 se je uradno imenoval Cesarsko-kraljevo kopališče in zdravilišče na Toplicah na Kranjskem, neuradno pa »kasarna«, saj je bil prvotno namenjen le bolnim vojaškim osebam in je imel svojega zdravnika ter upravo. Z uveljavitvijo naborniške vojske za časa Habsburžanov in razvojem vse bolj uničujočega orožja je skrb za ranjence postala pereč problem. Takšna raba se je nadaljevala tudi v času Ilirskih provinc, a so francoske oblasti v duhu gesla enakosti dovolile hkratno kopanje civilnega in vojaškega prebivalstva. Med obema vojnama so vanj nastanili vojne invalide in njihove družinske člane, kar je stavbi dalo ime, ki ga nosi še danes.
BOGASTVO TERMALNIH VRELCEV IN NJIHOVI ZDRAVILNI UČINKI
"Teh zdravilnih kopeli ne sme nihče imenovati voda, sicer se kaznuje z enim goldinarjem."
(Kopališki red, 1776, 19. točka, Dolenjske Toplice v odsevu časa)
Termalni vrelci so privreli na dan ob tektonski prelomnici, ki teče od doline reke Krke pri Dolenjem Polju mimo Dolenjskih Toplic, Sušic, pod Uršnimi seli in dalje proti Rožnemu dolu. Dosedanje raziskave kažejo, da imajo termalni vrelci svoj izvor v globini okoli 1.000 m in se z ostalo vodo ne mešajo. Najdeni termalni vrelci, dva s kapaciteto 30 l/s sta pod termalnimi kopališči (Knežja kopel, Jamska kopel) v Kopališkem domu (Hotel Vital in Zavetje zdravja), tretji s kapaciteto 20 l/s pa je v neposredni bližini zunanjega - letnega kopališča. Povprečna temperatura vrelcev , ki dotekata v notranja bazena, znaša 36,2 - 38,9°C, vrelca zajetega v zunanjem bazenu pa med 30 in 32°C. Termalna voda s približno temperaturo človeškega telesa, rahlo mineralizirana, brez proste ogljikove kisline, kalcijevega in hidrokarbonatnega tipa, brez zaznanja radioaktivnosti - vse te lastnosti uvrščajo toplice med redke evropske izoakratiterme. Obstajajo domneve, da je z globljim zajetjem (okoli 1.500 m) možno doseči večje količine termalne vode v naselju Dolenjske Toplice, verjetno pa tudi v naselju Sušice, saj leži na tektonski prelomnici.
Balneologija (balneo = kopati, logos = raziskovanje) je ena najstarejših interdisciplinarnih medicinskih ved. Pozitivne učinke kopanja v mineralnih in termalnih vodah so poznali in uporabljali že v predzgodovinski dobi, saj so nekatere izvire častili kot sedež božanstev in jim pripisovali nadnaravno moč. To dokazujejo tudi arheološke najdbe. Zdravilišča že dolgo niso več le ponudnik medicinske rehabilitacije, ampak nam ponujajo še veliko več. Tukaj je naštetih le nekaj prednosti termalnih kopeli, ki jih ljudje že tisočletja s pridom izrabljajo za izboljšanje svojega zdravja in počutja:
- Termalne kopeli vam lahko pomagajo izboljšati prekrvavitev: topla izvirska voda s kalcijevim in natrijevim bikarbonatom poveča splošni pretok krvi in kroženje kisika po telesu.
- Pomoč pri naravnem zmanjšanju bolečin in rehabilitaciji: živahne, tople, z minerali bogate vode, ki omogočajo lahkotnost gibanja in rahel upor, so priljubljeno terapevtsko orodje. Pomagajo povečati prožnost in izločajo mlečno kislino iz bolečih mišic.
- Zdravilne termalne izvirske vode lahko izboljšajo tudi razdraženost kože in blažijo različna kožna stanja: povišane ravni žvepla v vročih izvirskih vodah imajo protiglivične in antibakterijske lastnosti, ki lahko pomirijo in pomagajo pri celjenju kože.
- Zmanjšana raven stresa: številni minerali v vroči izvirski vodi lahko pomagajo zmanjšati dnevni stres in pomagajo pri sprostitvi.
- Naravno razstrupljanje/detox: termalni vrelci povečajo potenje telesa, kar pomaga očistiti zamašene pore in izboljša cirkulacijo.
OPOZORILO: Ne glede na vse potencialne koristi termalnih kopeli je nujno, da se pred obiskom zdravilišča vselej posvetujemo s svojim zdravnikom, ki nam bo glede na naše splošno zdravstveno stanje znal svetovati, kam in kdaj naj se odpravimo. Pri uporabi termalnih vod morajo biti še posebej previdni ljudje s povišanim krvnim pritiskom, kardiovaskularnimi težavami, aterosklerozo in epilepsijo. Absolutna prepoved pa med drugim velja za bolnike z akutnimi vnetnimi stanji ali srčnim popuščanjem. (Vir: ABC Zdravja)
V ZELENEM OBJEMU
Dolenjske Toplice ne ponujajo le blagodejnega velneškega razvajanja – so tudi destinacija za tiste, ki si želijo preživeti bolj aktivne počitnice. Ponujajo doživetja in aktivnosti za manj in bolj zahtevne goste: od jadralnega padalstva, turističnega jahanja, pohodništva in kolesarstva do ribolova, zidaniškega turizma in družinskih doživetij.
Bogato naravno in kulturno-zgodovinsko dediščino tukaj najdete praktično na vsakem koraku. Raziskujte skrivnostne gozdove Kočevskega roga in skrito Bazo 20, oglejte si vsa njegova bogastva: od slikovitih naravnih pojavov do bogastva gob, zelišč in zdravilnih rastlin, pa drevesnih velikanov ter izjemno pestrega živalskega sveta. Rog je sicer javnosti med drugim dobro znan kot domovanje velikih zveri, roški drobni izviri, jame in brezna pa so zatočišče še za številne druge pomembne živalske in rastlinske vrste. V okolici je bila v hladnih kraških vodah v preteklosti opažena tudi človeška ribica. Mnogoteri kraški pojavi so značilni za to območje ‒ dobršen del teh gozdov je tudi uvrščen v območje Natura 2000. To izjemno biodiverziteto si prizadevamo ohraniti, saj se zavedamo pomena skrbi za okolje, tako za lokalno skupnost kot turistične obiskovalce.
PRIZADEVANJA ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE
Dolenjske Toplice so ena tistih turističnih destinacij, ki so že prepoznale pomembnost trajnostnega turističnega upravljanja. Med ekološko pomembnimi območji velja omeniti zlasti Kočevski rog in Ajdovsko planoto, pa tudi območji Krke in Radeščice. Tu resnično najdemo še neokrnjeno naravo, tudi nekatere po površini največje ostanke pragozda v tem delu Evrope, ki pa je kategoriziran kot strogi rezervat, kamor je vstop dovoljen le v posebnem varovalnem pasu za izobraževalne, ekološke in znanstvene namene.
Kot članica Eko iniciative je Občina Dolenjske Toplice prejela priznanje za trajnostno objektno higieno, podpisala zeleno zavezo, izpeljala številne projekte s poudarkom na varstvu okolja, zlasti voda in vodnega življa, pa tudi projekte s poudarkom na varstvu in prenosu snovne in nesnovne kulturne dediščine. Lansko leto je kot destinacija prejela prvi bronasti znak Zelene sheme slovenskega turizma. Zelo visoko ocenjena sta bila sklopa Narava in krajina ter Kultura in tradicija, prepoznana pa je bila tudi podpora lokalnemu podjetništvu. Obenem destinacija k trajnostnemu delovanju na različne načine spodbuja lokalne prebivalce, turistične ponudnike in goste, med drugim s spodbujanjem odgovornega obiska narave, zelene mobilnosti in pitja vode iz pipe, pa tudi medgeneracijskega sodelovanja pri prenosu tradicionalnih znanj, veščin in običajev na mlajše generacije.
Če so preteklost Dolenjskih Toplic najpomembneje zaznamovali zdravilni termalni izviri, je v današnjem času skrb za varstvo naravnega okolja in ohranitev teh danosti postala tisto osnovno izhodišče nadaljnjega razvoja destinacije.
Dobrodošli v Dolenjskih Toplicah!
Kronologija izgradnje in obnov hotelov in kopališč:
1228 Prva omemba Dolenjskih Toplic
1342 Herman Reutenberg je podelil vrelce Ulriku, sinu Blaža Mokronoškega
1385 Topliški vrelci pridejo kot dota v last grofov Turjaških
1658 Omemba prvega kopališkega zdravnika dr. Georga Puscha, ki v Dolenjske Toplice prihaja le občasno. Nad vrelcem že stoji preprosta kopališka stavba.
1767 Zgrajeni so bili trije bazeni (Knežja, Karlova in Jožefova kopel) in nad njimi kopališka stavba. Knežja kopel (današnji Knežji bazen) in Karlova kopel (današnji jamski bazen) sta bila namenjena gostom, Jožefova kopel, v katero se je stekala voda iz ostalih dveh bazenov, pa je bila namenjena "ubogemu ljudstvu".
1773 Nastavljena sta bila kopališki strežnik in kopališka strežnica, ki sta skrbela za kopalce
1776 Deželna vlada v Ljubljani objavi prvi kopališki red
1777 Dr. Kastelic je opravil prvo analizo termalne vode, ki je bila objavljena na Dunaju. Naslednjo je l. 1866 naredila Jožefinska akademija na Dunaju, zadnjo pa l. 1980 Institut Jožef Štefan iz Ljubljane)
1834 Dolenjske Toplice zajame hud požar. Nastanek trga pred Kopališkim domom
1899 Dograjen sedanji hotel Kristal
1922 Auerspergi prodali zdravilišče dotedanjemu najemniku, dr. Konstantinu Konvalinki
1934 Dr. Konvalinka prepustil zdravilišče Kmetski posojilnici iz Ljubljane
1959 Avgusta je odprt zunanji bazen
1973 Zdravilišče preide v last Tovarne zdravil Krka v Novem mestu
1978 Preurejeni zdraviliški prostori in notranji bazeni
1993 Zgrajen Center za medicinsko rehabilitacijo, povezevalni podzemni hodnik med hotelom Kristal, Vital in Centrom medicinske rehabilitacije. Obnovljen hotel Vital.
1998 Končana obnova hotela Kristal
2003 Zgrajen moderen Wellness center Balnea
2008 Zgrajen hotel Balnea **** superior, prenovljena restavracija, ter zgornja nadstropja hotela Kristal. Zgrajen vezni hodnik med hotelom in Wellness centrom Balnea.
