Žaga Rog
Muzeji in zbirke, Gradovi in dvorci, Gore in hribi, Pohodne poti, Kolesarske poti, Kulturna dediščina, Spomeniki, Planinske postojanke, Zgodovinska dediščina
Žaga Rog, 8350 Dolenjske Toplice
Pretežni del območja, kjer se nahaja, porašča strnjen gozd, ki skupaj z gozdovi sosednje Kočevske sodi med najbolj naravno ohranjene predele Slovenije in Srednje Evrope. Kot del nekdanje Auerspergove posesti so te gozdove začeli izkoriščati že na začetku 19. stoletja za potrebe železarne na Dvoru, kar je pomenilo, da je šlo za eno najbolj gospodarsko razvitih območij v tistih časih pri nas. Le malo kasneje je bila na desnem bregu Krke postavljena parna žaga, ki je doživela svoj razcvet v obdobju med dvema svetovnima vojnama, danes pa so na tem mestu še vedno med drugim vidni tudi ostanki stare železnice, po kateri so odvažali hlodovino.
V obratu za razrez lesa je delovalo 13 polnojermenikov in 17 krožnih žag, ki jih je poganjal parni stroj z močjo 250 KS, preko 63 metrov dolge osi. Na žagi so ves čas njenega delovanja razžagovali predvsem bukovino, le v njenem zadnjem obdobju so razžagovali v deske tudi iglavce. Izkoristek lesa je bil slab in odpadka veliko. Glavni proizvod so bile večinoma tavalete, tj. deščice za zabojčke, ki so jih izvažali v Italijo, Španijo in drugam. Proizvode so z vozovi vozili na železnico v Straži in nekaj časa tudi v Kočevje. Letno je žaga v povprečju predelala 20.000 m3 lesa, na njej pa je bilo zaposlenih okoli 200 delavcev. Knez Auersperg je žago dajal v najem raznim podajetnikom. Vsega skupaj se je na žagi zamenjalo pet najemnikov. Za oskrbo žage z vodo so zgradili tudi dva velika zbiralnika za deževnico, v katera se je stekala s streh vseh poslopij in sta se ohranila vse do danes.
Konec stoletja sta sečnjo povečala obratovanje Žage Rog ter prihod železnice do Kočevja in Straže. Po letu 1892 je nekdaj prevladujočo golosečnjo vizionarski gozdar Leopold Hufnagel, upravitelj Auerspergove roške posesti, nadomestil s prebiralnim gospodarjenjem, ki še danes sodi med najbolj sonaravne pristope. Takšna naravi prijazna raba je ohranila značilne jelovo-bukove gozdove na občutljivih kraških tleh. Po Hufnaglovi zaslugi so bili po letu 1892 iz gospodarske rabe izločeni tudi pragozdni ostanki. Najbolj znana sta Rajhenavski pragozd in pragozd Pečke. Tako so bila opredeljena ena prvih zavarovanih območij narave v evropskem merilu.
Žaga v obdobju od 1914 do 1922 ni delovala. Leta 1922 so jo obnovili in je s presledki delovala do spomladi 1932, ko so jo dokončno opustili. Stroje so prodali za staro železo, lesene stavbe pa požgali. Večina zidanih stavb je bilo uničenih med drugo svetovno vojno. Po vojni so ruševine zmleli v gramoz in ga uporabili za vzdrževanje gozdnih cest.
Danes je Žaga Rog priljubljena izletniška točka. Postavljena je informativna tabla, model žage pa si lahko ogledate v Skavtskem okoljskem centru, ki deluje v danes edini ohranjeni stavbi. V bližini se nahajajo še razvaline gradu Stara Soteska.
